MISELNA NARAVNANOST К ODLlCNOSTI?

Matjaz Hanzek, Nada TurnSek

Univerza v Ljubljani, Slovenija

Uvod

Vse se je za6eIo takrat pred okoli sedmimi milijoni let — kaksno leto prej ali kasneje, ко je bodoii Clovek skoCil z drevesa in Sel na svojo osamljeno рокопбпо pot. Ne vemo natanCno, ali je bil ta skok v prihodnost prostovoljen (gnala ga je radovednosti, kaj ga бака na zemlji, ali pa naveli6anost nad binglanjem z vej), ali pa so ga nagnali ostali prvaki, ker je prevec svinjal po drevesih. In vso to dolgo pot je, kot kaie, naredil le zato, da bo lahko po vseh milijonih let tavanja svoj skok ponovil — sedaj z neboti6nika.

Da je bila ta pot osamljena — о tern ni dvoma. Vsakdo, ki zase misli, da je na vrhu, najviSje, zmagovalec, je osamljen, 6eprav ga pogosto oblega kimajo6a mnozica grbastih podrepnikov in slinastih prisklednikov. Da je bila ta pot рокопбпа, pa je bolj vpraSljivo.

V vseh teh milijonih let, odkar je zapustil kroSnje dreves in Opi6je spremstvo, je bodo6i Clovek nekajkrat spremenil ime in obliko, pa tudi nekaj stranskih in izgubljenih poti je naredil. Predvsem paje postal edino bitje, ki je zasedlo cel svet in v svoji bljizini ne trpi nobenega drugega bitja — iste ali druge vrste -, 6e mu ni v neposredno korist. Ceprav se je v tern 6asu le malenkost oddaljil od svojih Opi6jih sorodnikov (61oveka in §impanza razlikujeta manj kot dva odstotka genov), je postal najbolj nevamo bitje v vseh milijardah let zemeljske zgodovine. Nevaren ne le za ostale Zivali, ampak tudi sebi in zemlji v celoti. Ceprav je razvil nekaj enkratnih dobrih sposobnosti, saj lahko govori, pi§e, uziva v umetnosti, izdeluje zapletene stroje, je 61ovek enkraten tudi v nekaterih temnih lastnostih: sposoben je izvajati genocid, u2ivati v mu6enju, se samozastrupljati, uni6evati in iztrebljati ostala ziva bitja v tisocih in milijonih. Ubijanje pripadnikov lastne vrste ali unicevanje okolja sicer tudi v 2ivalskem svetu ni nekaj neznanega, pri 61oveku paje to dobilo zastraSujoc obseg. Clovek je патгеб edini razvil orodje in tehnologijo do te mere, da lahko njegov (ksenofobicni) strah uniCuje na daljavo. Clovek je tudi edina vrsta, ki v prepriCanju, da deluje v lastno individualno korist in uzitek ter v skupno dobro, nepopravljivo uniduje naravo, od katere je odvisen sam in vsa ostalabita naZemlji.

Zatasvoj uspeh paje seveda "dolzan" Darwinu, ki je ugotovil, dase v naravi lahko povzpneS na zmagovalni oder le s tekmovanjem in razvijanjem lastnosti, ki ti v bitki za obstanek dajejo prednost pred drugimi. Predvsem pa s tekmovanjem za moc posedovanja stvari, zivali in drugih ljudi. In le "Kontrola bazicnih sposobnosti", kot bi rekel Direktor iz Belbelove drame Po dezju, naj bi omogoCala, da ne zmagujejo tisti, ki so "narobu mentalne debilnosti", zlagani, nekultivirani, slabo obleceni ali pa imajo predolge nohte. Le ljudje, ki niso "mani6ni privrzenci togega in ustaljenega reda", ki niso "nesposobni za utiranje novih perspektiv", ki lahko "letijo z lastnimi krili", bodo zmagovalci. Nosilci napredka. SreCni.

To, nekoliko prilagojeno besedilo, pred leti napisno za Dramski list kot uvod к Belbelovi igri Po dezju, se ta trenutek zdi doba osnova za razmiSljanje о tern, kaj naj bi bila odli£nost. OdliCnostje pogosto sinonim za nekaj, kar je iz§Io iz "prediScenja" normalnosti, povpreCnosti, torej vsakdanjosti ali "neodlicnosti". Nekaj, kar lahko doseZemo samo nekateri izbranci, ki smo dovolj sposobni, da se dvignemo nad ostale. Ali to pomeni, da so tudi nosilci napredka in razvoja? To velja tako za posameznika kot za druzbe v celoti. Tudi tranzicijo bi v tern smislu lahko smatrali kot proces "oiiscevanja" druzbe, locevanja na odlidneZe in povpredneze, celo nesposobneZe. Torej gre za ustvarjanje zmagovalcev in porazencev. Zmagovalcev, ki bodjo vlekli druzbeni in ekonomski razvoj ter porazencev, ki jim bodo morali slediti.

Tranzicija je v tern smislu spodbuda za bitke vseh vrst. Vsaka bitka pa povzroCa tudi stransko Skodo, §e posebej paje uspesna v razvijanju temnih Clovekovih sposobnosti. Ce druZbo razumemo kot med seboj prepletajoco celoto, te stranske §kode tranzicije ne smemo pozabiti.

Tranzicija in kakovost zivljenja

Ceprav je, kot ugotavljajo Lowell, McMahon in Ziglio (1994), tranzicija termin, ki ga lahko uporabimo za vso Evropo in ne le za drzave vzhodne in centralne Evrope, se spremembe razlikujejo; v primeru slednjih tranzicija mofineje vpliva na vse vidike ekonomskega in socialnega delovanja in imasirSe in usodnejse posledice na blaginjo in zdravje celotne druzbe. Medtem ко se zahodne in seveme evropske drzave ukvarjajo le s prilagajanjem relativno ucinkovitega gospodarstva novim zahtevam, so spremembe na vzhodu veliko bolj drasticne na vseh podrodjih. Ob spreminjanju ekonomije, ki po vecini se niti ni dosegla sodobne razvojne stopnje in udinkovitosti, se ukvarjajo Se s spreminjanjem njenih osnovnih ideoloskih izhodisd; ob izboljSevanju udinkovitosti se ukvarjajo z preoblikovanjem lastnine izdrzavne ali samoupravne v kapitalisticno. Na socialnem podrodju se ne ukvarjajo s tem, kako ne zmanjSati pravic drzave blaginje, ampak kako sploh preprediti zlom delovanja vsaj minimalnih zaSditnih socialnih funkcij drzave. V bistvu je to le novo razslojevanje druzbe; nastajata dva novasloja, ki ju do sedaj v teh drzavah ni biio. Eden zelo mali in izjemno bogat, ki pridobiva vso gospodarsko in politidno mod, s tem pa moznost usmerjanja nadaljnjega razvoja celotne druzbe po svojih merilih in apetitih, drugi vecinski, a brezpraven, reven in brez vsake ekonomske in druzbene modi.

Та proces usodno vpliva ne le na prerazporeditev modi v druzbi, pad pa tudi na slabSanje kakovosti zivljenja vedine prebivalcev. Se posebno drasticno se je to slabSanje kazalo v koncnih rezultatih kvalitete zivljenja — v svoji najbolj kruti in nepopravljivi obliki: umiranju (Hanzek, TumSek

1998). Najbolj izrazito so se to procesi pokazali v zadetnih letih tranzicije do srede devetdesetih let. Pridakovana dolzina zivljenja moSkih in zensk ob rojstvu se je v desetletju 1985-94 v Evropski skupnosti podaljSala za dve leti (od 75.32 na 77.35), v centralni in vzhodni Evropi za manj kot leto (od 70.40 na 71.28), ceprav je bila ze prej za 5 let krajSa. V drzavah bivSe Sovjetske zveze pa se je celo skrajSala za ved kot dve leti (od 68.26 na 66.09). Enako kazejo podatki о sploSni umrljivosti; tako za celotno prebivalstva kot za mlajSe od 65 let.

Morda gibanje umrljivosti v Rusiji najbolj znacilno kaze vpliv sprememb v druzbi na zdravje prebivalcev. beta 1984 je bil sprejet Gorbacovov zakon о delni prohibiciji alkohola, ki je v naslednjih letih radikalno zni2a! umrljivost: za 100 ljudi na 100,000 prebivalcev, kar je pomeni'ld 150,000 manj umrlih v enem letu! Leta 1990, ob zadetku tranzicije, jba je zadela smrtnost ponovno rasti in se je do leta 1994 povedala kar za 400 ljudi na 100,000 prebivalcev. To pa je pomenilo Graf (Umrljivost dojendkov v Sloveniji v obdobju 1985—1995) kaze tipicni vzorec gibanja umrijivosti v vseh drzavah, kjer sta se povedali neenakost in nezaposlenost. Med dr2avami je razlidna samo velikost preloma. Enako gibanje je bilo mod zaslediti tudi v Veliki Britaniji ob gospodarskih reformah Margaret Thacher, deprav tam ni bilo nikakrSne tranzicije niti zmanjsanja BDP; le povedanje socialne in ekonomske nesigumosti v druzbi. Raziskovalci bralnih in opismenjevalnih veSdin otrok so ugotovili Se eno presenetljivo dejstvo: bralne sposobnosti otrok v britanski osnovni Soli so se poslabSale vzporedno s povedanjem druZbene razslojenosti.

Tako katastrofalno sliko lahko razlozimo le z izjemnim poslabSanjem kakovosti zivljenja, ki je posledica razpada vseh vrednotnih sistemov in nateh utemeljenih institucij in druzbenih programov (socialnih, kultumih, zdravstvenih itd.)- Samo s poslabSanjem ekonomske udinkovitosti v teh drZavah se tega ne da razloziti.

RazmiSljanje: Kaj je torej odlicnost v kontekstu tranzicije? Sposobnost vladajoce elite, da druzbo pripelje skozi vecje preobrate, ne da bi "ji" pri tem ljudje umirali, ne da Ы vecina prebivalstva izgubila dostojanstvo in upanje, ne da Ы ljudje ziveli pod pragom revscine.

Zdravje in zivljenjski slog

Za zdravje niso najpomembnejSe le razvite, tehnidno izpopolnjene zdravstvene institucije s strokovno usposobljenim kadrom, ampak zagotavljanje osnovnih iivljcnjskih razmer in virov, kot so primeren prostor za bivanje, izobrazba, hrana, dohodek, stabilen ekosistem, mir ter socialna pravidnost in enakopravnost. To pa so tudi podrodja, ki ljudem dolocajo njihovo kakovost zivljenja. Prav pomanjkanje teh osnovnih pogojev je glavni krivec, da je zdravstvena slika v nerazvitih drzavah slabSa kot v razvitih. Pojem zdravja se tako pribljizuje pojmu kakovosti zivljenja. Ceprav je zdravje le del kakovostnega zivljenja, pa nedvomno vpliva tudi na ostala podrodja. In obratno: kakovost zivljenja na vseh podrodjih odseva v zdravju. Torej bi se morala razlidna raven druzbenega in ekonomskega razvoja posamezne driave kazati tudi v razlidni ravni zdravja.

Ob teh, recimojim druzbeno pogojenih dejavnikih, paje pomemben Se kulturni vpliv posamezne druzbe ali naroda; oboje skupaj vpliva na zivljenjski slog prebivalcev, razlidnih socialno-ekonomskih skupin in celotne druzbe. Zivljenjski slog v veliki meri doloda, da se zdravje prebivalcev med enako razvitimi driavami razlikuje, ali pa, da je med razliCno razvitimi driavami podobno. Torej je neke vrste razlikovalec po eni strani in izenacevalec po drugi.

Raziskovalci zdravja vedo, da nanj v posamezni driavi, kjer imajo vsi prebivalci enak dostop do zdravstvenih uslug, pomembno vpliva socialnoekonomski poloiaj posameznikaali skupine, predvsem pa s tem povezan zivljenjski slog. Tako je znano, da je za 70% prezgodnjih smrti kriv napaden zivljenjski slog in nezdrave navade ljudi. Pa tudi za dve tretjini kronicnih inenotretjino akutni bolezni. V Angliji so na podlagi primerjav teritorialnih enot ugotovili, da obstaja mo£na in statisti6no pomembna povezava med brezposenostjo in revSCino na eni strani ter umrljivostjo v srednjih letih in kroniCnimi boleznimi na drugi (korelaciji sta 0.83 in 0.50). Finske raziskave so potrdile, daje med brezposelnimi kar trikrat vedji delei ljudi s slabim duSevnim zdravjem kot med zaposlenimi.

TakSno povezanost pogojev iivljenja in zdravja je potrdila tudi analiza vzorcev umiranja v 45ih evropskih drzavah, vkljuCno z novonastalimi drzavami bivSe Sovjetske zveze (Tumsek, Hanzek 1998). Uporabili smo devet standardiziranih kazalcev (Stevilo umrlih zaradi bolezni obtodil, dihalnih organov, jeter, umrli zaradi novotvorb, diabetesa, prometnih nesred, samomorov in ubojev ter Stevilo umrlih novorojenbkov na 1000 zivorojenih; WHO, 1993). Z metodo vedrazseznostnega lestvicenja (cluster analiza) smo dobil skupine driav, ki so si podobne po vzorcih umiranja.

Skupine, ki so nastale, so se zdruzile skoraj tako, kot bi jih sestavljali "na pamet" v skladu s poznavanjem socialne, politicne, ekonomske, religiozne in kultume slike posameznih evropskih driav in odraiajo ekonomski, sociaini in prostorski zemljevid Evrope. Lahko bi rekli, da vzorci umrljivosti odsevajo vso ekonomsko, socialno, politicno in kultumo zgodovino posameznega naroda1.

RazmiSljanje: Ce se spet vrnemo к pojmu odlicnosti, je to ne individualni ravni odgovornost do sebe in drugih, odlocanje о nacinu zivljenja, ki nas varuje, zmanjsuje dejavnike tveganja, odgovornost do okolja. Na druzbeni pa odgovornost drzave za kreiranje programov, ki cim vecjemu delezu prebivalstva zagotavlja placano delo, socialne programe, zagotavljanje zdravstvenega sistema za vse.

Neenakost in gospodarska rast

Trendi gospodarskega razvoja v svetu zadnjih 150 let, predvsem pa zadnjega pol stoletja, kazejo, da se povecujejo razlike v bogastvu med drzavami2. Neenakosti na svetovni ravni je ena pojavna oblika, ki ze zdaj povzroda vrsto mednarodnih problemov in trenj, v prihodnosti pa lahko pripeljejo do socialne in eksistendne katastrofe svetovnih razseznosti. Druga pojavna oblika neenakosti in revscine pa so neenakosti znotraj drzav. Medtem ко je nenapisan pakt med delom in kapitalom po drugi svetovni vojni vsaj v razvitihdrzavah uspeval vzdrzevati neenakost, revsdino in predvsem (ne)zaposlenost v druibeno sprejemljivih mejah, so ideje neoliberalizma о tekmovanju (trgu) kot sredstvu za hitrejso gospodarsko rast v sedemdesetih zadele podirati to ravnovesje.

Neoliberalistidni koncept vodenja ekonomije pa ni dal pridakovanih rezultatov. Rezultat take politike je bila pocasnejga gospodarska rast, vedja brezposelnost in vedja koncentracija bogastva (Eatwell 1997). Z njo se povecuje neenakost, zmanjSuje se celotna rast in poveduje dohodkovnarevsdina(Rao 1998).

V             nasprotju neoliberalisticnimi tezami razvojna teorija podpira drugacna razvojna stalisca: ne gre za izbiro zmagovalca, ampak za razvoj druzbe vceloti, kjerbi vsi imeii dim ved (ang.: loss-minimizing strategy). Gre za "igro s pozitivno vsoto, v kateri vsi igralci dobijo" (Griffin in McKinely 1996). Kapitai je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga druzbene ali okoljske posledice rasti dobidka. Daje prevelik poudarek na fizicni in finandni kapitai, zanemarja pa pomen dlove§kega in socialnega kapitala. Medtem ко sta prva dva le sredstvi za mnozenje dobicka, imata druga dva velik neposredni pomen pri dvigovanju kakovosti zivljenja. Druzbena neenakost pa zavira razvoj cloveskega in socialnega kapitala, zmanjsuje gospodarsko rast, neposredno zmanjSuje kakovost zivljenja posameznika in druzbe ter unidujoce vpliva na okolje.

V             nekaterih, predvsem neoliberalnih, teorijah se enakost (angl.: equity) in drzava blaginje postavljata nasproti gospodarski uspesnosti. Oziroma Se ostreje: gospodarska rast neke drzave je v premem sorazmeiju z velikostjo neenakosti. NajpomembnejSi avtor, ki je postavil ucinkovitost kot nasprotno izbiro enakosti, je Arthur Okun, ki trdi, da neenakosti viivljenjskem standardu in materialnem bogastvu "odrazajo sistem nagrad in kazni, ki spodbujajo prizadevanja in jih usmerjajo v druzbeno produktivne dejavnosti. Ce sistem pri tern uspe, ustvari udinkovito ekonomijo. Prizadevanje za ucinkovitost nujno povzroci neenakost. Tako se druzbe soodajo z izbiro med enakostjo in ucinkovitostjo" (Okun 1975). Okun dalje sicer dopu§ca moznost majhnih odstopanj zaradi diste humanitarnosti/dobrodelnosti ("to put some humanity into efficiency") in postavlja drzavo blaginje in vprasanja zmanjsevanja neenakosti kot zgolj sociaino ali politicno vpraSanje, saj po njegovem mnenju vsako poseganje v svobodni trg zmanjSuje njegovo udinkovitost. S tern pa tudi postavlja enakost za sovraznico ucinkovitosti, kar pa kasnejse ekonomske teorije in teorije socialnega in praktidne raziskave ovrzejo.  Razmisljanje: Najvecji problem omenjene teorije je, da je pravzaprav veliko vprasanje all sistem nagrad in kazni dejansko spodbuja prizadevanja in se bolj, ali gredo ta prizadevanja v druzbeno koristno smer. Ali ni produkt sistema nagrad in kazni tudi korupcija velikih razseznosti, siva ekonomija in drugi nacini iskanja zasebnih nagrad, ki nimajo z druzbeno produktivnostjо novene zveze?

Svet potrebuje pravidnost, ne dobrodeJnosti (Mary Wolistonecraft)

Toda proudevanje povezav med neenakostjo in gospodarsko ucinkovitostjo ne potrjujejo neoliberalisticnih teoretidnih modelov. Alesina in Rodrick (1992) sta primerjala povpredno gospodarsko rast in dohodkovno neenakost v 65 drfavah med letoma 1960 in 1985. Ugotovila sta, da vedji dele2 dohodka pri zgomjih razredih pomeni obdutno podasnejgo gospodarsko rast drzave. Vedji delez dohodka, ki ga imajo revni, predvsem srednji razred, je povezan s hitrejso rastjo. Zakljucila sta, da imajo drzave z enakomemejSo porazdelitvijo bogastva tudi hitrejSo gospodarsko rast. Razvojno porocilo Svetovne banke za leto 1991 (World Bank 1991) pravi, "da ne obstajajo dokazi, ki bi rast pozitivno povezovali z neenakostjo v dohodkih ali da takgna neenakost vodi к hitrejgi rasti. Ce kaj, potem se zdi, daje neenakost zdruzljiva s podasnejso rastjo." V naslednjem porocilu trdi (World Bank 1996): "Meddrzavne analize kazejo, da so druzbe, ki so zelo neenake glede na dohodek ali premozenje, politicno in socialno manj stabilne in imajo nizje delete investicij in pocasnejso rast".

Nekoliko manj "trden" enadaj med neenakostjo in gospodarsko udinkovitostjo kot Okun je postavil Simon Kuznets (Kuznets 1966), ki pravi, da drzave na zadetni stopnji razvoja s povedevanjem neenakosti pospeSujejo gospodarsko rast, ко pa dosezejo dolodeno stopnjo razvoja, morajo neenakost zmanjSevati — t.i. obrnjeni U. Neenakost torej povezuje z ekonomsko udinkovitostjo le na nizki stopnji razvoja, na visji pa ne vec. Tudi tej tezi nasprotuje vrsta ekonomistov, pa vendar vsaj v nekaterih delih dr2i. Rao (Rao 1998) je dokazal povezavo med neenakostjo v dohodku in velikostjo bruto domacega proizvoda (BDP). Vrh krivulje, kjerto ne drzi vec, paje pri 2146 US$. Toda ugotavljal je le povezavo, ni pa znana vzrocna zveza: ali neenakost vpliva na vecji BDP ali paje neenakost Ie posledica hitre rasti in nenadzorovane porazdelitve ustvarjenega? Morda neenakost na zadetni stopnji industrializacije res pomeni vedjo koncentracijo kapitala in s tem vedja vlaganja. A koncentracijo kapitala in vlaganja je mod dosedi tudi drugade.

Usmerjanje ie v fmandni ali realni kapital ne prinaSadolgorodne ali trajnostne (angl.: sutstainable) rasti. Nujna so tudi vlaganja v dloveSki kapital, ki je sposoben na dolodeni stopnji prevzeti ali celo spodbuditi nujni struktumi prehod iz industrializacije v nove proizvodne oblike. Tega koncentracija kapitala s povedano neenakostjo ni sposobna. Kapital s svojo kratkovidnostjo ne vlaga v nova znanja, ker "ne ve", kaj bo potreboval dez dvajset ali ved let, kolikor traja, da se vlaganje v znanje povme. VpraSanja neenakosti nujno zahtevajo interdisciplinami pristop (sociologija, ekonomija, itd.), pa tudi odgovori (in vpraSanja) izhajajo iz razlidnih opcij (vrednostne, ideoloSke sodbe, znanstvene, laidne razlage). Odkrivajo pa predvsem odnos do vprasanja, kako pojmujemo razvoj: ali ga enadimo z rastjo dobidka ali pa razvoj pomeni izboIjSevanje clovekovega zivljenja. Gospodarska rast je pri tem zelo pomembno sredstvo, a ne edino.

V politidnem ali ideoloSkem govoru se nasprotnike prevelike neenakosti pogosto ozigosa za nasprotnike razvoja. Pri tem pa se nikdar ne odgovori na vrsto (pod)vpra§anj: Kako veiike razlike? Kako pridobljene razlike? Kako vplivajo te razlike na posameznika, na druibo in na okolje? Kaj pomenijo razlike za druzbeni razvoj kot celoto ipd?3

VpraSanja in odgovori izhajajo iz razlicnih opcij (vrednostnih, ideoloskih,...) in odkrivajo odnos do razvoja in dlovekovega zivljenja. Zagotovo pa drzi, da neenakost v bogastvu ne vpliva na ekonomsko rast. Potrebno bo torej najti prave ukrepe, ki bojo dejansko pospeSili razvoj, obenem pa se odloditi za raven dru2bene neenakosti, ki je §e sprejemljiva.

Neenakost unicuje druzbeno vezivo

Velikost neenakosti mocno vpliva na druge, predvsem socialne vidike zivljenja. V razvitih drzavah je opaziti povezanost med velikostjo neenakosti in umrljivostjo, pa tudi funkcionalno nepismenostjo. ZDA, ki so v svetovnem na vrhu po BDP, so po pridakovani dolzini na 25. mestu.

Med osemnajstimi najbogatejsimi drzavami imajo najvecjo stopnja revscine. Ne le relativno, tudi absolutno: tam je kar 14.1% ljudi, ki ne doseze 14.4$ na dan (absolutna meja revScine v bogatih drzavah), na Svedskem je takih le 4.6%, Japonskem 3.2%, v Italiji 2% itd. Torej tezko redemo, da kljub velikim razlikam vsi Zivijo dobro. (Pridakovana dolzina zivljenja v revnejsih predelih velikih ameriskih mest je krajsa kot v Bangladesh).

Podobno je s funkcionalno nepismenostjo (r = +0.342). V ZDA je 20.7% funkcionalno nepismenih, na Svedskem le 7.5%. Wilkinson (1997) je ugotovil veliko povezanost med stopnjo umorov in neenakostjo v ZDA med posameznimi drzavami (r = 0.71). Lahko bi nasteli se veliko raziskav in podatkov о tern, kako neenakost rahlja socialno tkivo in posredno in neposredno znizuje ne le kakovost zivljenja ljudi, slabSa zdravje drzavljanov, zmanjSuje njihovo znanje in povecuje kriminal pa tudi ekonomsko uspesnost drzave. Socialni problemi izhajajodi iz neenakosti namrec vplivajo po eni strani na neposredne finandne stroske drzave, kar pa je se bolj odlocilno —zmanjsujejo socialni kapital, povezanost posameznika z druzbo in njegovo motiviranost za delo. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Amartya Sen je napisal, da je zdravje ljudi odvisno predvsem od distribucije ustvarjenega(Sen 1998); gospodarstvu priznava uspesnost le tedaj, ко ta izboljSuje kakovost Zivljenja ljudi, predvsem najbolj revnih.

S tern izpostaljamo se en pomemben vidik razvoja — problem diskriminacije in krSitev clovekovih pravic. Neenakost se namred ne tistavi se le pri delitvi na bolj in manj sposobne, delovne in lenuhe, tiste, ki znajo in tiste, ki ne znajo... Kaj hitro dobi popolnoma druge oblike, ki s posameznikovim prispevkom druzbi nimajo nic skupnega. Pomembno postane, ali ima nekdo znanca ali sorodnika, ki ima moc odlodanja, katerega spola je posameznik, kje Zivi, ali je tujec ali domadin, dm ali bel, star ali mlad...

Z zakljucek torej se ena — inorda kljudna — dimenzija odlidnosti: spostovanje clovekovih pravic, ki so v prvi vrsti pravice takSnih in drugacnih manjsin.

mejo zahoda predstavljajo drzave bivSe Avstro-ogrske brez Madzarske. ki je prikljucena vzhodnemu delu -— Poljska, Ceska, Slovaska, Avstrija in Hrvaska.

Vzhodni del Evrope sestavljata dve skupini: evropski del bivse Sovjetske zveze in preostali del bivSe Sovjetske zveze (azijske drzave) in drzave vzhodne Evrope.

Evropski del bivSe SZ sestavljata dve podskupini. V prvi skupini so tri baltske drzave, drugo podskupino, ki se le nekoliko razlikuje od prve, pa sestavljajo Rusija in njeni sateliti: Belorusija, Ukrajina in Kazahstan. Ostanek bivse SZ in ostale drzave vzhodnega zivljenjskega sloga so bolj pomesane. a vseeno lahko opazimo tri glavne podskupine. Prva je nekoliko meSana skupina drzav Kavkaza in Balkana, ki se jim je pridruzila Malta. Naslednjo skupino lahko poimenujemo karpatsko-panonska in jo sestavljajo tri drzave: Madzarska, Romunija in Moldavija. Poslednjo podskupino pa predstavljajo azijske drzave bivse ZS, ki sejim je prikljucila Albanija. Zahodni zivljenjski slog sestavljata dve veeji skupini: sevemo-evropska in kontinentalno-mediteranska.

Sevemo-evropsko skupino tvorita dve podskupini: nordijska, ki se si je pridruzila Svica, ter britansko-severna. Ostale zahodne drzave (kontinentalno-mediteranski zivljenjski slog) tvorijo gtiri podskupine. V prvi so Belgija, Luksemburg. Francija in Grcija, v drugi pa Nemcija in Italija ter Spanija in Izrael. Za nas najzanimivejSi pa sta zadnji dve skupini. Srednjeevropsko skupino predstavljajo drzave, ki so nastale iz Avstro-ogrskega imperija (brez Madzarske in Slovenije) — Avstrija, Hrvaska ter Ceska, Poljska in Slovaska. Poslednjo skupino tvorita Portugalska in Sloveniia.

2             Nekateri razvojni teoretiki so pred desetletji sicer napovedovali zmanjSevanje razlik med ljudmi in narodi, aje proces ravno nasproten. Leta 1997 je imela bogatejsa petina drzav 74-krat veeji dohodek kot revnejSa petina, medtem ко je bilo to razmerje pred stiridesetimi leti le 1 proti 30, v zacetku stoletja 1 proti 10. Sredi prejSnjega stoletja pa je imela bogatejsa petina le petkrat vec kot revnejsa. Ceprav se povprecni druzbeni proizvod v svetu povecuje, pa ima vec kot 80 drzav zdaj manjsi dohodek, kot ga je imela pred desetletjem ali dvema.

3             Eden najglasnejSih dokazov о negativnem vplivu egalitamega razdeljevanja bogastva in plac je, da so bile za gospodarski zastoj socialisticnih gospodarstev krive premajhne razlike v placah. Socialisticna gospodarstva so imela visoko rast v casu rastoce industrializaeije, do zloma je priSlo 5ele v sedemdesetih letih, ко ta gospodarstva niso bila sposobna narediti odlocilnega preobrata iz industrije v tehnicno naprednejse gospodarstvo. Ta teorija je bila se posebej glasna v osemdesetih letih tudi v Sloveniji, ceprav nikdar vecinska (za povecevanje razlik v placah je bila najvec ena cetrtina Slovencev — podatki slovenskegajavnega mnenja). Toda nihee ni naredil resnicne raziskave о tern, zakaj so socialisticna gospodarstva zacela pegati. Le taka strokovna analiza, ki bi upostevala vecino moznih vzrokov. bi bila lahko podlaga za enacenja egalitamosti s slabostmi gospodarstva.

4             V besedilu so bila uporabljena naslednja najina besedila: Od skoka z drevesa do skoka z neboticnika, Drama, Ljubljana, 1999, Umrli za tranzieijo, SRP, 1997, Odprite okna, zazgite stare cunje, Delo, 1997, Zivljenjski slog in umrljivost vevropskih drzavah. Druzboslovne razprave. 1998. Kazalci druzbenega razvoja Slovenije — zdravje, IB revija 1-2, 1997.